-
1 bleiben
(ie, ie aux sein) v ostati (-stanem), ostajati (-jem); sich gleich - ostati jednak ne promijeniti se, ne mijenjati se; nüchtern - ostati trijezan (-zna, -zno); umbeweglich - ne maknuti (-nem) se, ne micati (mičem) se; liegen - ostati ležati; dabei stehen - ostati pri tome; stehen - stati; ernsthaft - ostati ozbiljan; bei etw, bei einer Aussage - ne mijenjati svojega iskaza; jdm. vom Halse - ne vješati se kome o vrat, fig daleko ostati od koga; bei der Sache - ostati pri stvari(temi razgovora), ne zastraniti (zastranjivati, -njujem); jdm. vom Leibe - ne dosađivati (-đujem) kome; sitzen - ostati na cjedilu; stecken - zapasti (padnem), u govoru zapeti (-pnem); hangen - zapeti (-pnem), zakvačiti se; zu Nacht - noćiti; kleben - prilijepiti se; übrig - preostati; - lassen ostaviti se, okaniti se čega; es bleibt dabei ostaje pri tome, ništa se ne mijenja; alles bleibt beim alten sve ostaje pri starom, kako je prije bilo; wo bleibst du denn? gdje si tako dugo, što te nema?; es bleibt unter uns to ostaje među nama, o tome nećemo nikome govoriti; wenn es dir nicht paßt, so kannst du es bleiben lassen ako ti ne odgovara,onda pusti (ne čini toga); laß das - ne diraj u to, okani se toga -
2 point
[point] 1. noun1) (the sharp end of anything: the point of a pin; a sword point; at gunpoint (= threatened by a gun).) konica2) (a piece of land that projects into the sea etc: The ship came round Lizard Point.) rtič3) (a small round dot or mark (.): a decimal point; five point three six (= 5.36); In punctuation, a point is another name for a full stop.) pika4) (an exact place or spot: When we reached this point of the journey we stopped to rest.) točka5) (an exact moment: Her husband walked in at that point.) trenutek6) (a place on a scale especially of temperature: the boiling-point of water.) točka7) (a division on a compass eg north, south-west etc.) stran neba8) (a mark in scoring a competition, game, test etc: He has won by five points to two.) točka9) (a particular matter for consideration or action: The first point we must decide is, where to meet; That's a good point; You've missed the point; That's the whole point; We're wandering away from the point.) točka; bistvo10) ((a) purpose or advantage: There's no point (in) asking me - I don't know.) smisel11) (a personal characteristic or quality: We all have our good points and our bad ones.) (močna/šibka) točka12) (an electrical socket in a wall etc into which a plug can be put: Is there only one electrical point in this room?) vtičnica2. verb1) (to aim in a particular direction: He pointed the gun at her.) nameriti2) (to call attention to something especially by stretching the index finger in its direction: He pointed (his finger) at the door; He pointed to a sign.) kazati s prstom3) (to fill worn places in (a stone or brick wall etc) with mortar.) zamazati razpoke•- pointed- pointer
- pointless
- pointlessly
- points
- be on the point of
- come to the point
- make a point of
- make one's point
- point out
- point one's toes* * *I [pɔint]nounkonica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)archaic bodalo, meč; technical koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla; hunting cilj, postojanka (psov); plural udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen); grammar pika (tudi full ŋ); printing enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi; mathematics točka ( point of intersection sečišče), decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.; physics stopinja (temperature na lestvici), stopnja; geography rtič; geography stran neba ( cardinal ŋs glavne strani neba); točka, kraj, mesto, cilj, namen ( point of destination namembni kraj; economy point of entry — vstopno pristanišče); trenutek, moment (odločilni, kritični; at the point of death umirajoč); točka dnevnega reda ( to differ on several ŋs ne strinjati se v več točkah); poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel ( there is no point in doing it nima smisla to narediti); poudarek ( to give point to one's words dati poudarek svojim besedam); (karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak ŋ njegova močna, šibka točka; it has its ŋs ima svoje dobre strani)economy točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga; sport točka ( to lose on ŋs izgubiti po točkah, ŋs win zmaga po točkah); šivana čipka; music znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek; military predstraža, izvidnica; British English kretnica; economy to be on points — biti racioniran (blago)economy to put on points — racioniratiat all points — temeljito, popolnoma, v vseh ozirihat the point of — na robu, blizuat the point of the sword — z grožnjo, nasilnoat this point — v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)beside ( —ali off, away from) the point — neprimeren, ne na mestuto bring to a point — dovršiti, končatito come ( —ali get) to the point — priti k stvari, priti do odločilnega trenutkato give point to s.th. — poudariti kajsport to give points to s.o. — dati komu prednost v igri, figuratively biti močnejšifiguratively nine points — skoraj vse, 90 procentovpossession is nine points of the law — če kaj imaš, imaš vedno pravin point — ustrezen, umestenin point of fact — pravzaprav, resničnoto make a point of — vztrajati na čem, poudarjatisport to make ( —ali score) a point — doseči točko; dokazati resničnost trditveto make s.th. a point of honour — smatrati kaj za častno zadevoAmerican point of origin — kraj poreklanot to put too fine a point on it — brez ovinkov povedati, ne prikrivatito press a point — vztrajati pri čem, pritiskati na kajpoint of no return aeronautics nevarna cona, figuratively od kjer ni vrnitveto stand upon points — paziti na vsako malenkost, biti prenatančento stretch ( —ali strain) a point — narediti izjemo, pogledati skozi prstepoint of view — stališče, mnenjethat is the point — to je vprašanje, to je poglavitna stvarparliament point of order — dnevni redII [pɔint]1.transitive verbostriti, šiliti (svinčnik itd.); figuratively poudariti, poudarjati (svoje besede); meriti, nameriti (at na); mathematics označiti decimalno mesto s piko, vejico; označiti z ločili, točkami; prekopati zemljo; upozoriti;2.intransitive verbkazati s prstom (at, to); upozoriti na divjačino (lovski pes); ležati, biti obrnjen, gledati (to na; hiša); medicine zoreti (gnoj)to point one's finger at s.o. — s prstom koga pokazatito point (up)on — (oči, misli) upreti v, nato point out — pokazati, opozoriti na kajto point up technical zamazati razpoke, luknje v zidu; pokazati (s prstom, glavo); American podčrtati, poudariti -
3 stick
I [stik] past tense, past participle - stuck; verb1) (to push (something sharp or pointed) into or through something: She stuck a pin through the papers to hold them together; Stop sticking your elbow into me!) zabosti2) ((of something pointed) to be pushed into or through something: Two arrows were sticking in his back.) zadreti3) (to fasten or be fastened (by glue, gum etc): He licked the flap of the envelope and stuck it down; These labels don't stick very well; He stuck (the broken pieces of) the vase together again; His brothers used to call him Bonzo and the name has stuck.) nalepiti4) (to (cause to) become fixed and unable to move or progress: The car stuck in the mud; The cupboard door has stuck; I'll help you with your arithmetic if you're stuck.) zatakniti (se)•- sticker- sticky
- stickily
- stickiness
- sticking-plaster
- stick-in-the-mud
- come to a sticky end
- stick at
- stick by
- stick it out
- stick out
- stick one's neck out
- stick to/with
- stick together
- stick up for II [stik] noun1) (a branch or twig from a tree: They were sent to find sticks for firewood.) veja2) (a long thin piece of wood etc shaped for a special purpose: She always walks with a stick nowadays; a walking-stick / hockey-stick; a drumstick.) palica3) (a long piece: a stick of rhubarb.) steblo•- get hold of the wrong end of the stick- get the wrong end of the stick* * *I [stik]1.nounpalica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen; music dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade); nautical jocosely jambor; printing vrstičnik; slang revolver; plural protje, šibje, polena (kot kurivo); figuratively colloquially dolgočasnež, sitnež; British English slang lomilno orodje, lomilkain a cleft stick — v precepu, v škripcihany stick to beat a dog figuratively pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstevthe big stick American slang politika grožnje z vojno drugi državias cross as two sticks figuratively pasje slabe voljegold stick — zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikahsword stick — votla palica, v kateri je bodalothe wrong end of the stick figuratively neugoden položaj; popačeno poročiloto be beaten with one's own stick — biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopatito be in a cleft stick — biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položajuit is easy to find a stick to beat a dog figuratively lahko je najti pretvezoto cut one's stick slang popihati jo, oditito get hold of the wrong end of the stick figuratively napačno (kaj) razumetihe wants the stick figuratively on potrebuje palico (batine);2.transitive verbpodpreti (rastlino) s palico; printing (po)staviti črkeII [stik]nounzabod, vbod, sunek; mirovanje, obtičanje; vzrok zaviranja, odlašanja; adhezija; lepljiva snovIII [stik]1.transitive verbprebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti ( out of iz); natakniti (čepico) (on, to na); naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na); zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem; colloquially vreči pri izpitu; figuratively spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu); slang prevarati, oslepariti; slang prenesti, vzdržati;2.intransitive verbtičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti ( out of iz); (pri)lepiti se (on, to na, za); zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa); obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figuratively); zagaziti; čvrsto sedeti (na konju); colloquially osta(ja)ti, vztrajati ( at to pri), držati se (to česa), ostati zvest (by komu, čemu); ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)stuck to American slang zaljubljen, zateleban vstuck up slang zmeden, zbeganto stick at — ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se obhe sticks at nothing — on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadržito stick bills — lepiti lepake, plakate, plakatiratistick no bills! — plakatiranje prepovedano!to stick to one's guns figuratively ostati zvest čemu, ne prelomiti besedeto stick it slang vzdržati, vztrajatito stick to it — oprijeti se, ne popustitito stick a knife into s.o.'s back — zasaditi komu nož v hrbeta man who will stick at nothing figuratively človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavisome money stuck to his fingers figuratively poneveril je nekaj denarjato stick to the point — ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmetait sticks in my throat — obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figuratively ne morem zaupatiif you throw mud enough, some of it will stick — če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjemto stick to his word — držati (svojo) besedo; -
4 stvar
создание, творениевещь, делоstvar je v tem, da - дело в том, чтоjaz si bom stvar - še premislil - я ещё подумаю об é.томnaša stranka brani stvar - delavskega razreda - наша партия защищает дело ( = интересы) рабочего классаne vem, kaj je na stvari - не знаю, в чём делоostati pri stvari - не отвлекаться (= отклониться) от темы разговора -
5 digress
(to wander from the point, or from the main subject in speaking or writing.) oddaljiti se* * *[daigrés]intransitive verbzaiti, vstran kreniti; oddaljiti se, ne ostati pri stvari, skreniti -
6 text
[tekst]1) (in a book, the written or printed words, as opposed to the illustrations, notes etc: First the text was printed, then the drawings added.) besedilo2) (a passage from the Bible about which a sermon is preached: He preached on a text from St John's gospel.) citat iz biblije•- textbook* * *[tekst]nounbesedilo, tekst; izvirnik, izvirne besede (kakega pisca), dobeseden tekst; tekstno kritična izdaja (dela); mesto ali citat iz biblije; predmet (obravnavanja, pridige), téma; printing stopnja tiskarskih črk; fraktura (gotica)to stick to one's text figuratively ostati pri stvari -
7 Geleise
n -s kolosijek m; im - bleiben ostati u kolosijeku, fig ostati (-nem) pri stvari, ne zastraniti; aus dem - kommen izaći (izađem) iz kolotečine, fig izgubiti nit; wieder ins - kommen opet doći (dođem) u kolotečinu, fig opet uhvatiti nit; v. Gleis -
8 sit
[sit]present participle - sitting; verb1) (to (cause to) rest on the buttocks; to (cause to) be seated: He likes sitting on the floor; They sat me in the chair and started asking questions.) sedeti; posaditi2) (to lie or rest; to have a certain position: The parcel is sitting on the table.) ležati3) ((with on) to be an official member of (a board, committee etc): He sat on several committees.) biti član4) ((of birds) to perch: An owl was sitting in the tree by the window.) sedeti5) (to undergo (an examination).) opravljati (izpit)6) (to take up a position, or act as a model, in order to have one's picture painted or one's photograph taken: She is sitting for a portrait/photograph.) pozirati7) ((of a committee, parliament etc) to be in session: Parliament sits from now until Christmas.) zasedati•- sitter- sitting
- sit-in
- sitting-room
- sitting target
- sitting duck
- sit back
- sit down
- sit out
- sit tight
- sit up* * *I [sit]1.intransitive verbsedeti; (o kokoši) sedeti na jajcih, valiti; čepeti; sedeti kot model (slikarju); biti za vzorec; imeti sedež, bivati; ležati; pristajati (o obleki); opravljati službo (navadno) sedé; biti član kakega telesa ( on a jury porote); zastopati v parlamentu ( for koga); imeti sejo, zasedati; sesti (on na); zaposliti se ( over s čim); študirati ( under pri kom);2.transitive verbsedeti (v sedlu), imeti sedež na ( a mule mezgu); posaditi ( the hen on eggs kokošja jajca)to sit on the bench figuratively biti sodnikto sit on the fence politics slang figuratively stati ob strani, ne se opredeliti, biti nevtralento sit in judgement on s.o. — lastiti si pravico sojenja drugih, soditi, kritizirati kogato sit on one's hands figuratively ne aplavdiratito sit for one's picture — dati se slikati, sedeti (pozirati) za svojo sliko (portret)he is sitting pretty — on je v dobrem položaju, ima dober položajto sit pretty slang imeti dobre karte, figuratively dobro se goditi (komu)to sit upon s.o. figuratively sedeti na kom, jahati kogadon't you be sat upon! colloquially ne pusti se hruliti!to sit tight colloquially ostati neomahljivo na svojem mestu, vztrajati pri stvarito sit on the throne — sedeti na prestolu, vladatiII [sit]nounslang see situation -
9 leave
I [li:v] past tense, past participle - left; verb1) (to go away or depart from, often without intending to return: He left the room for a moment; They left at about six o'clock; I have left that job.) zapustiti, odpotovati2) (to go without taking: She left her gloves in the car; He left his children behind when he went to France.) pustiti3) (to allow to remain in a particular state or condition: She left the job half-finished.) pustiti4) (to let (a person or a thing) do something without being helped or attended to: I'll leave the meat to cook for a while.) pustiti5) (to allow to remain for someone to do, make etc: Leave that job to the experts!) prepustiti6) (to make a gift of in one's will: She left all her property to her son.) zapustiti•- leave out
- left over II [li:v] noun1) (permission to do something, eg to be absent: Have I your leave to go?) dovoljenje2) ((especially of soldiers, sailors etc) a holiday: He is home on leave at the moment.) dopust•- take one's leave of- take one's leave* * *I [li:v]noundovoljenje, privoljenje; dopust; slovoII [li:v]1.transitive verbpustiti, zapustiti, prepustiti; opustiti, prenehati; pustiti, na cedilu, iti preko česa; American dovoliti, dopustiti;2.intransitive verboditi, odpotovati ( for kam)colloquially to get left — ostati na cedilucolloquially it leaves me cold ( —ali cool) — ne zanima me, ne vznemirja mecolloquially leave it at that — naj ostane pri temto leave things as they are — pustiti stvari kot so, pustiti stvari pri miruto leave no stone unturned — obrniti vsak kamen, vsestransko se truditito leave s.o. wondering whether — pustiti koga v dvomu oto leave s.o. in the dark — zamolčati komu kaj, ne povedati komu česavulgar to leave go of — spustiti kaj iz rokto leave word — sporočiti, pustiti sporočiloto leave card on s.o. — pustiti vizitko pri komIII [li:v]intransitive verbozeleneti -
10 keep to
(not to leave or go away from: Keep to this side of the park!; We kept to the roads we knew.) držati se* * *1.intransitive verbostati v; držati se (smeri, obljube); vztrajati pri;2.transitive verbpripraviti koga, da se drži stvarito keep to o.s. — držati se zase, ne hoditi v družboto keep s.th. to o.s. — obdržati zase, ne praviti naprej -
11 sleep
[sli:p] 1. past tense, past participle - slept; verb(to rest with the eyes closed and in a state of natural unconsciousness: Goodnight - sleep well!; I can't sleep - my mind is too active.) spati2. noun((a) rest in a state of natural unconsciousness: It is bad for you to have too little sleep, since it makes you tired; I had only four hours' sleep last night.) spanje- sleeper- sleepless
- sleepy
- sleepily
- sleepiness
- sleeping-bag
- sleeping-pill / sleeping-tablet
- sleepwalk
- sleepwalker
- put to sleep
- sleep like a log/top
- sleep off
- sleep on* * *I [sli:p]nounspanje, spanec; zoology zimsko spanje; zaspanost; figuratively smrtno spanje; figuratively mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrtbrief sleep — kratko spanje, spančekbroken sleep — móteno, prekinjeno spanjethe last sleep figuratively večno spanje, smrtsound sleep — zdravo, globoko spanjeto fall on sleep archaic zaspatito go to sleep — zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figuratively umretithe sleep that knows no waking — spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrtto put (to send) to sleep — uspavati; figuratively umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcemII [sli:p]intransitive verbspati; prespati noč (at pri, in v); figuratively mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu; transitive verb prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)to sleep like a log (like a top) figuratively spati kot ubit, kot polhto sleep light — imeti lahko, rahlo spanjewe'll sleep on it figuratively to bomo prespali; bomo videli jutrilet sleeping dogs lie figuratively pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)to sleep with one eye open — napol spati, biti napol buden, ostati budento sleep with s.o. — spati s kom, spolno občevati s komto sleep o.s. sober — prespati svojo pijanostwe can sleep five people — lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet osebthe top sleeps — vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja) -
12 lie
I 1. noun(a false statement made with the intention of deceiving: It would be a lie to say I knew, because I didn't.) laž2. verb(to say etc something which is not true, with the intention of deceiving: There's no point in asking her - she'll just lie about it.) lagati- liarII present participle - lying; verb1) (to be in or take a more or less flat position: She went into the bedroom and lay on the bed; The book was lying in the hall.) leči, ležati2) (to be situated; to be in a particular place etc: The farm lay three miles from the sea; His interest lies in farming.) nahajati se, biti3) (to remain in a certain state: The shop is lying empty now.) ostati4) ((with in) (of feelings, impressions etc) to be caused by or contained in: His charm lies in his honesty.) biti v•- lie back- lie down
- lie in
- lie in wait for
- lie in wait
- lie low
- lie with
- take lying down* * *I [lai]nounlaž, neresnica, izmišljotinawhite lie — nedolžna laž, laž v silito give s.o. the lie — postaviti koga na lažto give the lie to s.th. — postaviti kaj na lažII [lai]1.transitive verblagati (to komu), nalagati;2.transitive verbz lažmi zmamiti ( into v, k)he lies like a book — laže, da sam sebi verjamehe lies like a gasmeter — laže, kakor pes tečeto lie o.s. out of — z lažmi se izvleči iz česahumorously to lie in one's throat ( —ali teeth) — lagati komu v obraz, predrzno lagatiIII [lai]nounlega, položaj; počivališče (živali, ptic, rib)figuratively the lie of the land — situacija, stanje, razmereIV [lai]intransitive verbležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu); peljati (pot); juridically biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev; archaic prenočiti, prespati; hunting ne vzleteti (ptice); military & nautical stati, ležati (čete, ladje)to lie hid — pritajiti se, skriti seslang to lie doggo — negibno ležati, pritajiti seas far as in me lies — po svojih najboljših močeh, kolikor le moremto lie on s.o.'s hands — ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)to lie idle — biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuharitimilitary to lie perdu — ležati v skriti izvidniški točkiit lies with you to do it — na tebi je, da to storišjuridically to lie on s.o. — biti komu obvezanto lie in s.o.'s way — biti komu pri roki; biti komu na potiyou will lie on the bed you have made — kakor si boš postlal, tako boš ležal
См. также в других словарях:
ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pri — predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prvôten — tna o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pót — 1 a m, mn. póti m in póta s, rod. mn. pótov; dv. póta m in póti s (ọ; pọ̑ta) 1. star. pot ž: a) popravljati pote; obležati ob potu; stopati po potu; s potom so bili zadovoljni; stranski pot; s peskom posut pot / javni poti; planinski poti /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zastáti — stánem dov. (á ȃ) 1. prenehati se premikati naprej in za kratek čas ostati kje: grižljaj mu je zastal v grlu; voda je zastala v kotlini / mleko kravi zastane v vimenu deloma ostane // za kratek čas ostati kje, ker se kaj ne opravlja v zadostni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadržáti — ím dov. (á í) 1. s prijemom ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: hotel je planiti pokonci, ko ga je zadržala trda roka; zadržal ga je, da ni omahnil v prepad / zadržal je konja, da sem stopil na voz; zadržal je psa, da ni planil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tákšen — šna o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: takšen klobuk mi dajte, prosim; poglejte, takšen oblak lahko prinese točo; takšne rože, kot jih tu vidim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
èn — êna o stil. ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obsedéti — ím dov. (ẹ í) ostati v sedečem položaju: pri pozdravljanju je kar obsedel; ni se ulegel, obsedel je na robu postelje; obsedel je kot kip, kot pribit / vrabček je priletel in obsedel na veji // nav. ekspr. ostati sploh: ob nedeljah popoldne je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika